Izgorelost se običajno ne pojavi kar tako čez noč ampak se začne z drobnimi spremembami ki jih pa pogosto pripišemo stresnemu tednu, pomanjkanju spanca ali preveč obveznostim. Šele takrat ko nas začnejo izčrpavati tudi stvari ki so nas nekoč veselile se vprašamo ali je težava morda globlja.

Tako je tudi prijateljica mislila da potrebuje samo dopust, Je več mesecev vstajala utrujena čeprav je spala dovolj ur pa tudi delo ki jo je nekoč navduševalo je postal le še dolg seznam nalog ki jih je bilo treba opraviti. Tako je tudi prijateljem vedno odgovarjala da nima časa čeprav v resnici ni imela energije. Verjela je da bo vse drugače po naslednjem vikendu oziroma po naslednjem dopustu ali po praznikih pa vendar se tudi po počitku ni počutila bolje zato je tudi pomislila da morda ne gre samo za utrujenost ampak dejansko za izgorelost. Tako je tudi brala da prvi znaki izgorelosti je stalna telesna in čustvena izčrpanost in občutek da nikoli ne naredi dovolj. Prav tako se pojavi težava s koncentracijo in slabše motivacijo pa tudi razdražljivost in občutek odtujenosti od dela ali ljudi velikokrat pa gre za občutek preobremenjenosti.  Pa vendar izgorelost pride ker smo v dolgotrajnem stresu brez da bi si vzeli Dovolj počitka in ker imamo previsoka pričakovanja do sebe. Prav tako če imamo težave pri postavljanju meja in občutek da moramo biti ves čas dosegljivi. Velikokrat pripomore predvsem to neravnovesje med delom in prostim časom ter pomanjkanje kakovostnega počitka. Dosti nam lahko pomaga že to da iskreno pogledamo na sebe in na svoje obremenitve ter si privoščimo redne odmore med delom in dovolj spanja.

Dosti pomaga tudi telesna aktivnost ki nas veseli in pa pogovor z bližnjimi ali za strokovnjakom. Dobro je tudi da postopno zmanjšujemo obveznosti še posebej takrat ko je to mogoče. Vendar pa izgorelost ni znak lenobe ali pomanjkanja motivacije in pogosto prizadene ravno tiste ljudi ki so zelo odgovorni in si želijo vse opraviti brezhibno.