Slovanska, germanska in romanska kuhinja se tu prepletajo že stoletja. Tako je nastala polna in okusna, v Mediteran odeta kraška kuhinja, obogatena z dišavnicami, divjimi rastlinami in sadjem. Na Krasu gospodinje zamesijo odlične kraške štruklje, potico in štrudelj. Neprecenljive so tudi raznovrstne mesnine, pri čemer se divjačino in jagnjetino tu pripravlja na tisoč in en način. V hladnih dneh, ko burja brije, se prilegajo juhe in mineštre, še posebej značilna je prava kraška jota iz kislega zelja ali repe, krompirja in fižola.

Kraška burja je skrivni recept, da so kraški suhomesni izdelki tako okusni in tako drugačni. Samo pravi Kraški pršut, ki gre skozi postopek suhega soljenja, dolgotrajnega sušenja in zorenja, tako kot tradicija veli, lahko pridobi oznako geografskega porekla. Kljub temu da je pršut zaščitni znak Krasa, poznamo še ostale odlične suhomesne izdelke. Med njimi sta z geografskim poreklom zaščiteni Kraška panceta in Kraški zašinek. Tovrstna obdelava mesa po tradicionalnem načinu zagotavlja, da tradicija in izročilo ne gresta v pozabo.

Na Krasu imamo prav posebno pasmo ovac, imenovano kraška ovca ali istrska pramenka. Izoblikovala se je na pustih kraških pašnikih, polnih zelišč in dišavnic, katere so pogoj za nastanek kraškega sira. Tako ovčji sir kot jagnjetina zaradi svoje edinstvenosti nosita zaščiteno označbo porekla.

Pestra flora ter pedološki in podnebni pogoji Krasa so pogoj za nastanek Kraškega medu, polnega mineralov, encimov in arom. Značilni medovi Krasa so rešelika, divja češnja, travniška kadulja, žepek ali kraški šetraj, kostanj, lipa, ajda in bršljan. Kraški med je zaščiten z geografskim poreklom.